MOJA PESEM je vsa iz sebe Deklica za katero je napisana bi me morala marati pa me ne
LA MIA POESIA è fuori di sé
La fanciulla per la quale è stata scritta avrebbe dovuto volermi bene invece non mi ama
KO SVA SPALA SKUPAJ
je bila pomlad zemlja je šla v travo in hribi v gozdove zdaj je zima tam kjer je bila najina trava se sankajo otroci midva ne spiva več skupaj in otroci ki se spuščajo s hriba niso najini
QUANDO ANDAVAMO A LETTO INSIEME
era primavera la terra s'infoltiva d'erba e i monti s'infittivano di boschi adesso è inverno là dove c'era la nostra erba vanno in slitta i bambini noi due non andiamo più a letto insieme e i bambini che saettano giù dal monte non sono i nostri
SAM SEM
Sam sem kot prt na mizi kot postelja pravkar odgrnjena kot sveča prižgana kot beseda neizgovorjena sam in še bolj sam
SONO SOLO
Sono solo come una tovaglia stesa come un letto appena disfatto come una candela accesa come una parola non detta solo e solo ancora di più
*
Joj kako je ta ulica lepa kako se sveti in solzi kako je krhka in dobra Joj kako so hiše lepe rumene in višnjeve zasanjane Joj kako sem zaljubljen vate ljubljena kam bi šel od tod kam bi solzo dal da bi kamen stopila
*
Dio com'è bella questa via com'è luminosa e piangente com'è fragile e buona Dio come sono belle le case verdi e amaranto sognanti Dio come sono innamorato di te cara dove andare da qui dove versare una lacrima per sciogliere la pietra
*
Vsepovsod nebo čez goro in vodó Vsepovsod voda preko glave pa do groba Vsepovsod kamen iz žile v žilo amen
*
Cielo dappertutto dietro il monte e l'acqua Acqua dappertutto sulla testa fino alla fossa Pietre dappertutto di vena in vena amen
*
NEKAJ ostane nazadnje vedno nekaj ostane nitka iz puloverja list iz dnevnika z datumom 22. september prazna steklenica odtis ustnic na robu kozarca listek na kljuki PRIDEM OB PETIH in mnogo neizgovorjenih besed in mnogo molčanj ostane nazadnje vedno nekaj ostane še tako majhno še tako tiho še tako na robu
*
QUALCOSA resta alla fine resta sempre qualcosa un filo del pullover un foglio dal diario con la data 22 settembre una bottiglia vuota l'impronta delle labbra sull'orlo di un bicchiere un biglietto sulla maniglia VENGO ALLE CINQUE e rimangono tante parole non espresse e tanti silenzi alla fine resta sempre qualcosa per piccolo che sia per silenzioso che sia per marginale che sia
MAH
Samo jaz in ti v snegu prhlem veje čiste in ostre mesarijo mraz Samo jaz in ti izza rosnih šip
*
Mraz čist in dober brezov mraz drobna tančica izparevanja ptic
MUSCHIO
Solo tu ed io nel nevischio i rami puliti e taglienti straziano il gelo Solo tu ed io dietro i vetri umidi
*
Un freddo puro e gradevole un freddo incredibile un sottile velo evanescente di uccelli
dalla raccolta Mah (Muschio), 1981
NOR SEM ZARADI TEBE e-mail
Nor sem zaradi tebe Čisto utrgan Zamenjujem nebo in zemljo Ne čutim bolečine Mislim samo še nate. Na tvoj vonj Na okus Na boke in roke Na vse kar si ti Na vse kar nisem jaz
SONO PAZZO A CAUSA TUA e-mail
Sono pazzo a causa tua Pazzo da legare Scambio il cielo e la terra Non sento dolore Non penso che a te Al tuo profumo Al tuo sapore Alle tue anche e braccia A tutto ciò che sei tu A tutto ciò che non sono io
BISTVENO
Nikoli se cvet dovolj ne odpre da bi lahko dosegel pesem Nikoli se čas dovolj ne umakne besedam da bi lahko postale resničnejše od trenutka Nikoli ni nobeno slovo dovolj daleč da bi se lahko zgodila ponovitev In zvezde niso nikoli tako blizu da bi lahko našli vprašanja na vse odgovore
L'ESSENZIALE
Una corolla non si schiude mai abbastanza da poter raggiungere il canto Il tempo non cede mai il posto alle parole affinché diventino più reali dell'istante Nessun addio è mai abbastanza lontano da permettergli una ripetizione E le stelle non sono mai così vicine da poter trovare una risposta a tutte le domande
KONEC
Dovolj poti je bilo prekrižanih Nešteto sledi zabrisanih Je ostal obraz ali samo senca? To mi lahko poveš ko se srečava Toliko je morda še vredna moja ljubezen?
FINE
Molte strade sono state incrociate Numerose tracce cancellate È rimasto il viso o solo l'ombra? Questo puoi dirmelo quando c'incontriamo Forse vale ancora tanto il mio amore?
DNEVI SE NIZAJO KOT MINUTE sporočilni e-mail
Dnevi se nizajo kot minute ko sem s tabo Besede padajo počasi in imajo svoj pomen Nič ne izgine česar se dotakneva Nič ne premine kar zasadiva Najina ljubezen je takšna kot nebo Vsaka zvezda je na dotiku roke Vsak trenutek je svet
I GIORNI SI SUSSEGUONO COME I MINUTI e-mail informativo
I giorni si susseguono come i minuti quando sono con te Le parole cadono lentamente e hanno il loro significato Non sparisce niente di ciò che tocchiamo Non perisce niente di ciò che piantiamo Il nostro amore è come il cielo Ogni stella è a portata di mano Ogni minuto è sacro
KAM SO ODŠLE ISKRE POLETNIH OGNJEV izgubljeni e-mail
Kam so odšle iskre poletnih ognjev? Kam so se razgubile? V katerih laseh so našle svoja gnezda do naslednjega poletja
DOVE SONO ANDATE LE SCINTILLE DEI FUOCHI ESTIVI e-mail smarrito
Dove se ne sono andate le scintille dei fuochi estivi? Dove si sono perse? In quali capelli hanno trovato i loro nidi fino alla prossima estate?
TEMNO MODRO KOT SEPTEMBER
Kako vse diši po soncu vinu travi in tebi Skrivam te pod plaščem in vlečem te v stransko ulico in v prvo hišo ki nama pride naproti Temno modro nebo naju napaja s posebno nostalgijo zato ti pod obokom nekega hodnika ki diši po sprhnelem lesu vlivam sonce vino in puham travo iz svojih pljuč naravnost v najin poljub Vse hkrati bi rad (temno modro kot september): vonjal pil puhal smolnati sad trave in s hrapavo roko rinil za holahopke in v hlačke
AZZURRO INTENSO COME SETTEMBRE
Tutto è fragrante di sole di vino d'erba e di te Ti nascondo sotto il mantello trascinandoti in una via secondaria e nella prima casa che ci viene incontro Il cielo d'un azzurro intenso ci colma di un'insolita nostalgia perciò sotto la volta di un corridoio che sa di legno fradicio ti verso il sole e il vino e soffio l'erba dai miei polmoni direttamente nel nostro bacio Vorrei tutto in una volta (azzurro intenso come settembre): aspirare bere soffiare il resinoso frutto dell'erba e penetrare con mano ruvida sotto i collant nelle tue mutandine
dalla raccolta Temno modro kot september (Azzurro intenso come settembre), 2003
PREPROSTA KRIVICA
Ženske stojijo za stroji pet šest sedem osem devet če je treba deset enajst dvanajst Vse ženske Oj lepe ženske za stroji pet šest sedem osem devet če je treba deset enajst dvanajst Prvega dobijo plačo manjšo od moških Vse ženske Oj lepe ženske za stroji pet šest sedem osem devet če je treba deset enajst dvanajst
SEMPLICE INGIUSTIZIA
Le donne stanno dietro i macchinari cinque sei sette otto nove ore se è necessario dieci undici dodici Tutte le donne Oh le belle donne dietro i macchinari cinque sei sette otto nove se occorre dieci undici dodici Il primo del mese ricevono la paga più piccola di quella degli uomini Tutte le donne Oh le belle donne dietro i macchinari cinque sei sette otto nove se è necessario dieci undici dodici
HVALA BOGU ŠE VEDNO SEM ATEIST
Hvala bogu še vedno sem ateist Niso me zažgali njihovi ognji Šli so mimo mene njihovi odpustki Zato še vedno lahko mislim s svojo glavo Razlikujem izdajstvo od domoljubja Resnično dobroto od jalovega usmiljenja Še vedno verjamem da je kri vedno samo človeška kri in beseda vedno samo človeška beseda Od vsega se mi zdi sprejemljivo samo tisto: prah si in v prah se povrneš Vse to mi pomaga da sem še vedno ateist Hvala bogu
GRAZIADDIO, SONO ANCORA UN ATEO
Graziaddio sono ancora un ateo Non mi hanno incenerito i loro roghi Non mi hanno sfiorato le loro indulgenze Perciò posso ancora pensare con la mia testa Distinguo il tradimento dall'amor patrio La vera bontà dalla sterile compassione Credo ancora che il sangue è sempre solo sangue umano e la parola sempre solo parola umana Di tutto il resto mi sembra accettabile soltanto: sei polvere e in polvere tornerai Tutto questo mi aiuta a essere ancora un ateo Graziaddio
dalla raccolta Pesmi iz črne kronike (Poesie da cronaca nera), 1999
SANJE
...kletka je bila tako dolgo zaprta da se je v njej izlegla ptica... Tadeusz Rûžewicz
Sanjal sem da sem tekel Sanjal sem da so me dohiteli Stisnili v kot med gladkimi stenami Sanjal sem da sem zakričal pa ni bilo krika Da sem izrekel besedo pa so se usta samo tako obupno borila z glasovi Sanjal sem da so me tepli s kratkimi lesenimi krepelci Sanjal sem svoje roke ki so hotele zaščititi glavo Sanjal sem lobanjo kako je škrtnila pod udarcem Nisem jim videl obrazov Bili so skriti za nasmehi Nisem razumel njihovih vzklikov zdi se mi da so kričali o tem kako je vse to zame dobro in kako jim bom hvaležen ko se bom prebudil
IL SOGNO
...la gabbia è stata chiusa così a lungo che in essa, è nato un uccello... Tadeusz Rûžewicz
Sognavo di correre Sognavo che mi avevano raggiunto Spingendomi in un angolo tra due lisce pareti Sognavo di aver gridato ma non è uscito alcun grido Di aver pronunciato una parola ma la bocca lottava disperatamente e invano con le voci Sognavo che mi picchiavano con dei corti randelli di legno Sognavo le mie mani che cercavano di proteggere la testa Sognavo il mio cranio mentre strideva sotto le percosse Non li ho visti in faccia Si sono nascosti dietro i sorrisi Non riuscivo a capire i loro richiami mi pare che gridassero che tutto questo mi sarebbe servito a fin di bene e che sarei stato loro molto grato al mio risveglio
ZLODEJEVA ŽALOSTINKA
Prijatelj je spremenil barvo oči in barska plesalka postala je dvigovalec uteži Še včeraj bil je zver zdaj je cež noč navadna perjad in nepokopani tujec sorodnik in brat Zlato se je v kamen obrnilo in pognali so brki devici tisto kar je samo od sebe zgnilo zdaj na ves glas tuli o strašni krivici Ostal sem sam ki verjamem v večni in nespremenljivi Nič jaz še edini Rdeč pod kožo – jaz – ubogi Hudič
ELEGIA DEL DIAVOLO
L'amico ha cambiato colore degli occhi e la ballerina del night è diventata un sollevatore di pesi Ancora ieri era una belva adesso da un giorno all'altro è un semplice gallinaceo e lo straniero insepolto è diventato all'improvviso un parente e un fratello L'oro si è tramutato in sasso e a una vergine sono cresciuti i baffi ciò che spontaneamente si è putrefatto ora urla a squarciagola contro l'orrenda ingiustizia Sono rimasto solo a credere nell'eterno e immutabile Nulla io l'unico ancora Rosso sotto la pelle – io – un povero Diavolo
dalla raccolta Zlodejeve žalostinke (Elegie diaboliche), 1999
|